Akademska kiparska razstava Homo Europeanus
Umetnostna zgodovinarka Polona Škodič bo 25.5. na charterju Rotary kluba Logatec v Postonjski jami otvorila akademsko kiparsko razstavo mag. Bojana Mavsarja »HOMO EUROPEANUS«.
O razstavi Homo Europeanus
Bojan Mavsar se v svojem delu nenehno spogleduje s preteklostjo človeške civilizacije. Njegove skulpture, ki so, kot bi bile zraščene s tlemi, delujejo arhaično in na pogled niso prav nič tipične za današnji čas. Prej spominjajo na antične spomenike ali celo na prazgodovinske megalite in prav tu tiči že od vsega začetka tudi samo konceptualno jedro Mavsarjevega kiparskega opusa.
Tudi Mavsarjev najnovejši kiparski cikel na vrtu DLUL se ne odmika od te avtorjeve umetniške pozicije. Pravzaprav jo še poglablja v smeri zelo konceptualno zasnovane prostorske postavitve, v kateri skuša avtor ustvariti pravi mataforični ambient nekega skupnega historičnega spomina. V Mavsarjevem delu je ponovno glavni junak nagrobnik ali stela. Za stelo vemo, da je v vsej zgodovini umetnosti imela simbolno spominsko funkcijo in da se jo je, običajno narejeno v kamnu in opremljeno z napisi, postavljalo v spomin umrlemu. Mavsar pa jo je skušal v svojem projektu pokazati v vseh njenih možnih simbolnih razsežnostih. Tako se je odločil, da za najnovejši projekt izdela kopije določenega števila stel, ki jih poznamo iz zgodovine. Izbral je tiste, ki hranijo na svojih kamnitih površinah najbolj izdelane risarske mojstrovine svojega časa in tiste z zanimivo tipografijo. Tako je skušal v svojem delu združiti obe svoji fascinaciji, navdušenje nad idejo in funkcijo same stele in navdušenje nad formo. Še posebej se je posvetil poustvarjanju risbe. Želel jo je na ta način oživiti, osvetliti, se približati potezi avtentične risbe, ki že od nekdaj velja za najbolj neposreden človekov izraz, za najbolj neposredno sled človekove roke, njegovega dela in stika z materialom, za dejansko sled neke minule človeške prezence. In to velja tako za risbe v prazgodovinskih jamah, ko človek resda še ni vedel za pojem umetniškega dela, pa je vendar čutil potrebo po izrazu, kot tudi za risbe na stelah. In Mavsar se je zavedal tega pomena in skoznjo v skušal razvijati svojo idejo naprej, v smeri iskanja nekdanjih vrednot, korenin človeka in sveta, ki je bil v primerjavi z današnjim še nekako čist in nedolžen. Avtor se je morda tudi zato skušal kar najbolj približati tem minimalističnim, skoraj otroškim potezam, ki so bile še naivne, nevirtuozne, nekako nerodne, pa vendar izrazno močne, minimalistično čiste, grafično jasne.
Vse te stele, posebej za vrt izdelane kamnite kose, si je Mavsar zamislil kot skupinkso postavitev, kot rekonstrukcijo nekega preteklega časa. Stelo avtor namreč razume kot spominsko točko, s katero pa je mogoče ustvariti tudi širši prostor spomina, preko katerega si želi omogočiti tudi nam potovati skozi čas, v preteklost. Bistveno pa je, da pri tem skuša avtor od »tam« ustvariti zase in za nas tudi pogled »nazaj« v današnji svet. Pri tem si prizadeva zavzeti jasno družbeno-kritično pozicijo. V središču polja kamnitih stel si je zato zamislil veliko figuro človeka in sicer »Homo Europeanusa« (prazgodovinskega prednika sodobnega evropskega človeka) kot neke vrste klicaj, ki zre iz preteklosti v nas, nekako presenečen, tudi zgrožen nad tem kar vidi. Kot bi ne bil zadovoljen s podobo novega sveta. In to je tudi jedro celotne Mavsarjeve zgodbe, torej osnovno sporočilo s katerim želi gledalcu postavljati nekoliko apokaliptična vprašanjo o tem, kam plove ta družba.
Morda ni odveč na tem mestu omeniti, da se je Mavsar med drugim ukvarjal tudi z vsebinskimi in formalnimi vprašanji mejnega kamna, kot simbolične kamnite cezure, ki naj bi nekoč, nekje pa še danes, označevala meje. Mavsar je v tem vselej videl nesmisel, negativno plat in vir vsega zla tega sveta, vir vojn, sosedskih prepirov. Vir tistega, zaradi česar je Mavsarjev človek na vrtu, sredi polja stel, zdaj pravzaprav tako nezadovoljen. In tu gre iskati tisto logično, le na videz paradoksalno, konceptualno vez med cikloma Mavsarjevih mejnikov in Mavsarjevih stel. V obeh ciklih namreč lahko prepoznamo avtorjevo težnjo po ukinitvi vsakovrstenga razmejevanja našega planeta in težnjo po iskanju pozitivnih, fizičnih in simbolnih, prostorov. Morda si velja Mavsarjev mejnik zato razložiti kot možno, doslej neprepoznavno točko srečevanj, prehodov in ne le ločitve, kot pozitiven prostor človekove misli. Prostor, ki ga je s cikolom stel zdaj še razširil in njihovo prvotno simbolno polje spomina nadgradil v območje simbolnega prehoda. Ne le med tem in posmrtnim življenjem onkraj, ampak tudi prehoda iz našega časa v preteklost in nazaj, v prostor pozitivne samokritične in samozavedajoče misli. S tem je Mavsar skušal poustvariti dediščino naših prednikov, opozoriti na korenine in na to, da moramo čuvati ta planet. Njegove stele so take več kot le spomin na konkretne ljudi ali dogodke.
O Bojanu Mavsarju
Bojan Mavsar se je rodil v Brežicah, leta 1957.
Živi in dela na Vrhniki.
Izobraževanje
Po končani srednji šoli se je zaposlil v gledališču v Ljubljani, kjer je od leta 1991 vodja kiparskega oddelka. Med delom je študiral in diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Podilomski študij pri prof. Dragu Tršarju je končal leta 1993 in si pridobil naziv magister umetnosti.
Dosedanja delovanja
Od leta 1978 deluje na področju gledališč, sodeluje pri izdelavi scenografij za film, televizijo in gledališče, izdeluje skulpture, maske in rekvizite. Izdelal je rekonstrukcijo homo erektusa (pekinški pračlovek) za svetovno razstavo v Rijksmuseum v Amsterdamu. Sodeluje na mednarodnih razstavah in likovnih kolonijah, ukvarja se z grafičnim oblikovanjem. Izvaja zasnovo opreme in likovno dekoracijo javnih prostorov in scenografij za javne prireditve in koncerte.
Je aktiven član Društva likovnih umetnikov Ljubljana, vodi vsakoletno mednarodno akcijo za Plakat miru pod pokroviteljstvom Lions Internationa Club. Je soustanovitelj združenja FLU (Festival umetnosti in ljubezni), soustanovitelj društva ART-Z, sodeluje v komisiji likovnih del v Amnesty International, je pobudnih projekta Move Moment – ZDA.
Izbor pomembnejših razstav in projektov
1983 Slovenica – Lutkovna serija RTV Slovenija – izdelava lutk,
1984 mladinski celovečerni film – Poletje v školjki (1. del) izvedba scenografije –računalniška grafika,
1984 TV Nadaljevanka internat – izvedba scenografije
1992 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev Ljubljana – razstava risb
1992 Kapelica, Ljubljana – kiparska razstava
1993 Mednarodni bienale mladih Rijeka – Moderna galerija – kiparska razstava
1996 Nova akademija – razstava del podiplomcev in asistentov ALU – Skopje, Centar za kultura i informacii KIC
2000 Izdelava rekonstrukcije Homo Erektusa, Rijksmuseum, Amsterdam,
2000 DLUL – galerija na vrtu – kiparska razstava
2002 Bienale malega formata, Ljutomer – Galerija Antona Tersternjaka
2004 Cankarjev dom na Vrhniki – Slog in ritem podob – slikarska razstava portretov Ivana Cankarja
2005 Dolenjske toplice – postavitev skulpture
2005 PEN KLUB Ljubljana, razstava slik malega formata »Erotika«
2007 ZDA, Washington DC, Palača ZN New York, National Art Gallerie New York, Miami - Cleveland, Otawa - »Move Moment« skupinska razstava članov DLUL
2009 Vrhnika – postavitev skulpture Forma V
2010 DLUL – galerija na vrtu – kiparska razstava »HOMO EUROPEANUS«
2011 Galerija Cankarjevega doma Vrhnika – Skupinska razstava FORMA V
Mag. Bojan Mavsar, akademski kipar
Na Klancu 2, 1360 Vrhnika
Tel. ++386 1 755 15 96,
mobi ++386 31 755 303
e-pošta: bojan.mavsar@gmail.com
Bojan Mavsar se je rodil v Brežicah, leta 1957.
Živi in dela na Vrhniki.
Izobraževanje
Po končani srednji šoli se je zaposlil v gledališču v Ljubljani, kjer je od leta 1991 vodja kiparskega oddelka. Med delom je študiral in diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Podilomski študij pri prof. Dragu Tršarju je končal leta 1993 in si pridobil naziv magister umetnosti.
Dosedanja delovanja
Od leta 1978 deluje na področju gledališč, sodeluje pri izdelavi scenografij za film, televizijo in gledališče, izdeluje skulpture, maske in rekvizite. Izdelal je rekonstrukcijo homo erektusa (pekinški pračlovek) za svetovno razstavo v Rijksmuseum v Amsterdamu. Sodeluje na mednarodnih razstavah in likovnih kolonijah, ukvarja se z grafičnim oblikovanjem. Izvaja zasnovo opreme in likovno dekoracijo javnih prostorov in scenografij za javne prireditve in koncerte.
Je aktiven član Društva likovnih umetnikov Ljubljana, vodi vsakoletno mednarodno akcijo za Plakat miru pod pokroviteljstvom Lions Internationa Club. Je soustanovitelj združenja FLU (Festival umetnosti in ljubezni), soustanovitelj društva ART-Z, sodeluje v komisiji likovnih del v Amnesty International, je pobudnih projekta Move Moment – ZDA.
Izbor pomembnejših razstav in projektov
1983 Slovenica – Lutkovna serija RTV Slovenija – izdelava lutk,
1984 mladinski celovečerni film – Poletje v školjki (1. del) izvedba scenografije –računalniška grafika,
1984 TV Nadaljevanka internat – izvedba scenografije
1992 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev Ljubljana – razstava risb
1992 Kapelica, Ljubljana – kiparska razstava
1993 Mednarodni bienale mladih Rijeka – Moderna galerija – kiparska razstava
1996 Nova akademija – razstava del podiplomcev in asistentov ALU – Skopje, Centar za kultura i informacii KIC
2000 Izdelava rekonstrukcije Homo Erektusa, Rijksmuseum, Amsterdam,
2000 DLUL – galerija na vrtu – kiparska razstava
2002 Bienale malega formata, Ljutomer – Galerija Antona Tersternjaka
2004 Cankarjev dom na Vrhniki – Slog in ritem podob – slikarska razstava portretov Ivana Cankarja
2005 Dolenjske toplice – postavitev skulpture
2005 PEN KLUB Ljubljana, razstava slik malega formata »Erotika«
2007 ZDA, Washington DC, Palača ZN New York, National Art Gallerie New York, Miami - Cleveland, Otawa - »Move Moment« skupinska razstava članov DLUL
2009 Vrhnika – postavitev skulpture Forma V
2010 DLUL – galerija na vrtu – kiparska razstava »HOMO EUROPEANUS«
2011 Galerija Cankarjevega doma Vrhnika – Skupinska razstava FORMA V
Mag. Bojan Mavsar, akademski kipar
Na Klancu 2, 1360 Vrhnika
Tel. ++386 1 755 15 96,
mobi ++386 31 755 303
e-pošta: bojan.mavsar@gmail.com